Ko ti za dobro jutro zadiši kava

Meni so še posebej všeč jutra, kaj šele, da mi nekdo pripravi mojo najljubšo kavo in mi jo prinese v posteljo. Ne vem, zakaj mi jutranja kava vedno polepša dan. Včasih mislim že na kavo, ko grem zvečer spat, kako se bom zjutraj prebudila in spila kavo. 

Najbolj zanimivo pa je bilo to, da jaz dolgo nisem pila kave in sem bila prepričana, da je tudi ne bom. Potem pa, ko sem rodila, mi je kava tako zelo zadišala, da sem jo začela piti. To pa je bilo naključje, ko sem se po neprespani noči prebudila in mi je mož prinesel kavo k postelji in mi prekel, da pa bi mi mogoče tokrat le kava prišla prav. 

Takrat mi je kava zadišala in mi diši še danes. Po moje sklop okoliščin, da sem bila srečna, da me je nekdo razumel, da sem neprespana in mi ponudil čudežni napitek. Sama sem prepričana, da sem tisti dan kavo jemala tako. 

Spila bi karkoli, ker sem se zavedala, da se moram prebuditi in imeti energije za cel dan, kljub temu da nisem skoraj nič spala zaradi bolnih otrok. Včasih presenetimo samega sebe in jaz sem to jutro presenetila sebe. Če bi se mi še enkrat to zgodilo, ne vem, kako bi odreagirala, očitno ima vse svoj namen. 

Še danes mi je všeč točno takšna kava, ki mi jo je tisto jutro skuhal moj dragi mož. Lahko bi pila kakšno drugo kavo, ampak je bila tako dobro pripravljena, da sem jo vzela za svojo. 

Oba z možem pijeva isto kavo, za to je kriv on. Tako nama zjutraj ni potrebno dvakrat kuhati kave, ker pijeva isto. Sedaj mi kava vsako jutro polepša dan, včasih pa se še vedno zgodi, da mi jo mož prinese v posteljo, še posebej takrat, ko imam težko noč. …

Za kaj vse nam lahko pridejo prav ročne svetilke

Danes tako hitimo in včasih pride prav, da zmanjka elektrike, ker se tako zavedamo, kako je vse enostavno in kako se tega ne zavedamo. Takrat nam družbo delajo ročne svetilke ali sveče in občutek imamo, da se je za kratek čas ustavil čas. Prav je tako, da takrat pomislimo, kaj vse imamo in kako živimo. Premalo se tega zavedamo, ker imamo prehitri tempo življenja. 

Mi smo imeli eno lepo izkušnjo, ko smo bili v zimskem času na dopustu v Kranjski gori in zvečer je bil organiziran prevoz za sankanje v temi. Te izkušnje ne bom nikoli pozabila, ker je bilo res lepo. Imeli smo naglavne in ročne svetilke in se tako peljali na hrib. Tam smo se vsak zase posedli na sani in odpeljali v dolino. To je bilo tako lepo. Jaz sem bila s fantom in ko je on vozil, sem jaz v roki držala ročno svetilko, da je osvetljevala pot, čeprav je pot bila na nekaterih mestih že dobro osvetljena. 

Prav je bilo, da smo imeli naglavne in ročne svetilke, lahko bi bili tudi brez njih, ker je proga bila osvetljena, ampak je bilo veliko bolj prijetno, da smo jih imeli zraven. 

To so dnevi, ko si jih človek zapolni in ko jih ne doživiš vsak dan. Sama obožujem naravo in rada se sprehajam v vseh letnih časih. Tako mi je zim še posebej lepa, večerni sprehodi in ročne svetilke ti lahko pričarajo pravo romantiko v dvoje. 

Nikoli nisem bila mestni človek, vedno sem imela rada temne noči in svetlo nebo z zvezdami. Saj veste, da v mestu težko vidite zvezde. Meni pa je najlepše, ko sredi teme pogledam v nebo in vidim ozvezdje, ročne svetilke pa ti lahko pomagajo, da si prostor osvetliš, če ti je slučajno neprijetno. 

Ne pozabite, da vam ročne svetilke v jakni, torbi ali v avtu pridejo še lahko še kako prav.