Priprave na moj prvi maraton

Leto je naokoli in moja odločitev je padla, da želim preteči maraton. Kot otrok sem trenirala atletiko in moram reči, da je tek zame nekaj posebnega, uživam v vsakem koraku, ko tečem. Kasneje sem sicer nehala trenirati, ker sem si ustvarila družino in tako nisem tekla več. 

Ko so leta tekla, sem opazila, da se moje počutje slabša in da sem iz leta v leto bolj nezadovoljna in nesrečna. Ko sem pomislila, kaj bi bilo tisto, kar bi me osrečilo, sem razmišljala samo o teku. Najbolj pa je bilo zanimivo, da sem hotela nekaj doseči in sam tek vsak dan po 5 kilometrov zame ni bilo dovolj. 

Tako sem se odločila, da bom pretekla maraton in sebi dokazala, kaj sem zmožna in da sem bila v teku vedno dobra. Seveda sem bila žalostna, ker sem nehala trenirati, vendar takrat nisem imela podpore staršev in zato sem vse skupaj opustila in si ustvarila družino.

Ko sem se odločila za maraton, sem si najprej prebrala nekaj knjig in sestavila načrt treningov. Ker sem v mladosti trenirala, sem točno vedela, kako moram trenirati, da bom lahko pretekla maraton. Glavno pri meni je bilo to, da moram imeti svoj tempo, ki ga zmorem. 

Dnevi, tedni in meseci so tekli, jaz sem trenirala vsak dan in kmalu je prišel dan maratona. Čutila sem isto kot takrat, ko sem bila mlajša in sem hodila na tekmovanja. Tega občutka nisem nikoli pozabila. 

Pretekla sem maraton in zmagala. Po teku sem se počutila prerojeno, kot da bi dosegla nekaj več in kot da sem to potrebovala.

Po tem, ko je bil kolagen na premoru, nisem opazila sprememb

Po tem, ko sem več kot eno leto uživala kolagen, sem se odločila, da bom naredila krajšo pavzo. Nisem imela nekega posebnega razloga, samo za kratek čas sem želela prekiniti, in ker mi je to prišlo na misel, sem zaključila s škatlico, kjer je bil kolagen in potem zaključila. Naslednji teden sem vseeno odšla po novo škatlico, saj sem vedela, da bo ta premor trajal največ nekaj mesecev in sem želela biti pripravljena na takrat, ko bom ponovno začela z jemanjem. 

Minil je dober mesec in nisem opazila, da bi imela kakšne znake, da je kolagen v pomanjkanju. Strah me je bilo namreč, da se mi bo to zelo hitro poznalo,, ampak po dveh mesecih ne jemanja, je bilo vse dobro. Ko sta minila dva meseca, pa sem se vseeno odločila, da bom kolagen ponovno začela uživati, ker je ta premor bil dovolj velik. Škatlica je bila pripravljena v omari in takoj sem lahko začela z jemanjem. Po tihem sem upala, da bo tako imel kolagen še večji učinek sedaj, ko sem imela premor in je vse ostalo v istem stanju, ampak tudi, če bo tako, bo trajalo več mesecev, da bo opazno. No, upanje ostaja, dokler ne bo minilo vsaj nekaj mesecev do največ pol leta. Če takrat ne bo nobene večje spremembe pomeni, da je to to.

Bilo bi pa odlično, če bi se moja koža še malce bolj pomladila, če bi bili lasje še bolj mehki in če bi me še kakšen sklep malce manj bolel. Moram pa priznati, da vsaj, odkar uživam kolagen, sklepi niso več tako razboleni, kolikor so bili pred leti. Se pa tudi ne izboljšujejo več, kar si pa po tihem vseeno želim. Ne manjka namreč veliko in morda bo pa le kolagen tokrat še bolj pomagal in bo tudi to za mano, da bom lahko šla na kakšen tek.