Zelo sem se razveselila nove službe. Še posebej, ko sem slišala, da so se med sodelavci menili, da bi šli za team building kar na paragliding Bovec.

Tudi sama sem bila zelo adrenalinski tip, vendar težko najdem osebo, s katero bi lahko šla na kakšna takšna doživetja. Saj tudi, če končno nekoga spoznam, da bi šel morda tudi na paragliding, se ob realizaciji pojavi ogromno nekih izgovorov, zakaj termin ne ustreza, da je nekdo zbolel, da špara denar za druge stvari,… skratka, ko sem slišala pogovor med bodočimi sodelavci, se mi je zazdelo res ful dobro, saj sem si res želela biti del ekipe, ki ima tudi rado adrenalinske športe. Tako sem med razgovorom pomislila, da bi morda, če bi hitro začela z delom, lahko na paragliding Bovec šla tudi jaz. Ker sem pokazala malo zanimanja, me je bodoča sodelavka hitro opazila in na glas izrazila, da bi morda lahko šla tudi jaz zraven.

Z vsem srcem sem se nasmehnila, in mislim da so tudi moje oči naenkrat postale velike, saj sem se te misli res zelo razveselila. Šef je kasneje stopil do mene, in mi povedal, da planirajo iti na paragliding Bovec enkrat v naslednjem mesecu, do takrat pa bom tudi jaz že upeljana v delo in podjetje, tako da sem lahko brez skrbi šteta tudi jaz zraven za paragliding. Tako sem še nekaj časa klepetala z bodočimi sodelavci, nakar sem odšla, saj me je čakalo še neka mestnih opravkov, pa tudi njih sem mogla pustiti da opravljajo svoje delo. Tako sem veselo se sprehajala po mestu in hodila proti lekarni, ter razmišljala, kako bo v novi službi, kakšne zadolžitve vse bom imela in kako se bom vsega lotila.

Ob misli na paragliding Bovec, ki bo v prihajajočem mesecu, pa se mi je med potjo kar nasmihalo, nakar je šel mimo mene en mlad fant, in mi je prijazno vrnil nasmešek nazaj.

Zardela sem.