Že se je počasi videlo, ko je moj sin prihajal v puberteto, da njegova koža na obrazu ne bo lepa, kajti že sedaj je imel tu pa tam kakšne akne. Nisem hotela dregati vanj, ker je bil občutljiv, a vedela sem, da bi mu nega obraza pri kozmetičarki lahko prišla še kako prav. Nekaj časa sem ga pustila, da se je sam matral, ker mi enostavno ni dovolil, da mu pomagam, potem pa sem se skušala z njimi pogovoriti.

Povedala sem mu, da če ne bo pravilno poskrbel za svojo kožo na obrazu, da bo lahko vedno huje. Takrat pa mu je končno dalo misliti. Sama mu nisem znala pomagati, kajti lahko jaz kupujem izdelke, vendar je nega obraza pri kozmetičarki čisto nekaj drugega. Vedela sem, da ga bom težko spravila k kozmetičarki, ker je bil prepričan, da tja hodijo samo punce in niti pomisliti ni hotel, da bi šel on. Povedal mi je, da mu je nerodno in da lahko sreča kakšno sošolko. Jaz pa sem mu takrat povedala, da ne obstaja nega obraza samo v našem kraju in da ga lahko peljem kam drugam. No, to pa je šlo skozi, s tem se je nekako strinjal.

Tako sem se pozanimala, kam bi ga lahko peljala, kje so še kozmetični saloni, da bo končno prišel na zeleno vejo z svojo problematično kožo. Našla sem kozmetični salon, nega obraza sploh ni bila tako draga storitev, tako da sem se odločila, da bo lahko šel tolikokrat koliko bo potrebno, da se njegova koža kočno reši aken. 

Verjamem, da mu ni bilo prijetno, ko sva šla, vendar se je zavedal, kako nerodno mu je, ko ima takšno kožo in želel si jo je pozdraviti. Eno uro sem ga čakala, kajti prvič je nega obraza potekala dlje, ker mu je morala vse razložiti in svetovati. Sedaj hodi redno in njegova koža na obrazu je že veliko lepša.